OTO PESTNER :
VERJEMI V LJUBEZEN
Dallas, 2007/UNICAT Records
Plošča je prva iz serije načrtovanih plošč z redkimi in neobjavljenimi posnetki.
Spremni esej:
VERJEMI V LJUBEZEN OTA PESTNERJA
Ljubezen je tako imenovana »večna tema« v vseh umetnostih – tako v literaturi, kot v slikarstvu, kiparstvu, arhitekturi, glasbi … Že pred stotinami let so provansalski trubadurji skladali pesmi o ljubezni in postavili temelje temu, kar v dandanašnjih časih pojmujemo kot ljubezensko pesem. In kaj je lepšega kot pisati in peti o tako plemenitem čustvu!
Pred nami je plošča, posvečena ljubezni. Verjemi v ljubezen je tematska plošča, prva iz niza posebnih plošč z redkimi in neobjavljenimi posnetki Ota Pestnerja. Ni naključje, da ta niz začenja ravno s ploščo ljubezenskih pesmi – to je tema, ki ji je bil zvest vso svojo kariero.
Na plošči Verjemi v ljubezen boste nekatere že znane pesmi slišali malce drugače – nekatere v »živih«, koncertnih različicah, nekatere v še neobjavljenih ali poprej težko dobavljivih studijskih, skrbno izbrane in razvrščene v glasbeno celoto, ki nosi naslov Verjemi v ljubezen, kar je pravzaprav kar nekakšna zapoved, aksiom, bistvo umetnosti in s tem posledično vrednosti človeškega bivanja. Ljubezen je seveda raznolika in tako tudi pesmi na plošči – z roko v roki se bodo pred vami zvrstile slovenske popevke, jazzovski standardi, mini-operete, dalmatinske balade in šansoni.
Vrača se pomlad je popevka, s katero je Oto Pestner leta 1977 zmagal na festivalu Slovenska popevka. Takrat je ravnokar uspešno zaključeval svoje prvo popevkarsko obdobje, t. i. prvo »festivalsko« obdobje, proti koncu pa je šlo tudi prvo desetletje njegovega sodelovanja z New Swing Quartetom – gospelovska glasba je bila poleg jazza vedno najpomembnejša na lestvici njegovih glasbenih ambicij in prioritet. V tem prvem obdobju mu je uspelo izdati eno kaseto, kup malih in tri velike plošče, s katerimi je postavil temelje konceptualnega albuma v Sloveniji – namreč zanj album ni bil nikoli zgolj naključno nametana zbirka uspešnic in pesmi z malih plošč, ampak z redkimi izjemami vedno skrbno načrtovana tematska zbirka, kjer so pesmi med seboj povezane in, če se le da, načrtno posnete za ploščo, s čimer se ustvari občutek integritete in umetniškega koncepta, kar pusti dodaten vtis pri poslušalcu. Popevka Vrača se pomlad je tokrat pred vami v koncertni različici s koncerta UNICEF 1999 v Cankarjevem domu.
My Love For You je pri nas bržkone bolj znana kot Med iskrenimi ljudmi v izvedbi Majde Sepe (1972). Ena najbolj znanih popevk sedemdesetih je v angleški preobleki pevca Roberta Younga (pel je v alternaciji z Majdo Sepe, kot je bilo na Slovenski popevki v navadi) že takoj dobila mednarodno prepoznavnost, Youngova mala plošča s to pesmijo pa je bila precej priljubljena tudi pri nas (izdala jo je založba CBS, pri nas pa licenčno Suzy). Pri nas je sicer izšel tudi Youngov album.
Vse je lepše, ker te ljubim je prva večja avtorska uspešnica Ota Pestnerja – izšla je na mali plošči leta 1971 kot naslednica zmagovalne Trideset let. Sicer ni bila festivalska pesem, a je takoj dobila kultni status, umerjena v slogu takratnih uspešnic Engelberta Humperdincka in Toma Jonesa. Različica, ki je na tej plošči, je bila posneta na Abrahamovem koncertu Ota Pestnerja 21. oktobra 2006 v Celju. Besedilo sledi izročilu standardnih ljubezenskih popevk, ne moremo pa si kaj, da se ob njem (po duhu) ne bi spomnili tudi na zgodnje ljubezenske pesmi Ivana Minattija.
Vjeruj u ljubav je v slovenskem prevodu dala naslov tej plošči. Oliver Dragojević je izvirnik zapel na splitskem festivalu leta 1979 in ga istega leta objavil na istoimenski plošči, sicer kar nekakšni pesmarici Zdenka Runjića. Z Otom Pestnerjem sta duet posnela tudi studijsko, vendar je na tej plošči koncertna različica z že omenjenega koncerta UNICEF 1999. Slovensko besedilo je delo Ota Pestnerja in zvesto sledi izvirniku, tako da se v izvedbi brez žrtvovanja pomena pesmi zlijeta v eno dalmatinska in slovenska umetniška izkušnja.
Trojček You’re My Everything, Be My Love in Night And Day je nastal v studiu Grega Forjaniča za kompilacijski valentinovski album pred nekaj leti; na album je bilo uvrščenih več izvajalcev, trije prispevki Ota Pestnerja pa so tokrat prvič objavljeni na čisto njegovi, samostojni plošči. Pesmi so znane s plošč in iz filmov. You’re My Everything se je prvič pojavila v predstavi The Laugh Parade leta 1931, nato pa še v treh filmih – istoimenskem l. 1949, leta 1951 v filmu Painting The Clouds With Sunshine (Virginia Mayo, Dennis Morgan) in leta 1956 v filmu The Eddy Duchin Story (Kim Novak, Tyrone Power). Eno najbolj znanih izvedb je prispeval Nat King Cole, lotil pa se je je tudi priljubljeni pevec in trobentač Louis Prima in še marsikdo drug. Be My Love je verjetno najbolj znana v izvedbi Maria Lanze, pojavila pa se je leta 1950 v filmu The Toast Of New Orleans. Istega leta je prišla na prvo mesto na Billboardovi lestvici najbolj priljubljenih pesmi. Night And Day je standard izpod peresa Colea Porterja, že kmalu na začetku svoje solistične kariere si jo je kar nekako »prisvojil« Frank Sinatra in jo pozneje še snemal, v istoimenskem filmu o življenju Colea Porterja pa je leta 1946 blestel Cary Grant. Verjetno ni pomembnejšega jazzovskega pevca ali popevkarja, ki se ne bi na nek način lotil te pesmi, bodisi v studiu ali v živo.
Podobno velja za pesem Georgia On My Mind. Oto Pestner je svojo različico posnel že leta 1973 na svoji prvi veliki plošči Melodije za vas, potem pa še leta 1994 na jazzovski plošči God Bless The Child. Izvedba na tejle plošči je z že omenjenega Abrahamovega koncerta v Celju v duetu z Urošem Peričem, slovenskim Rayem Charlesom. Pesem je spisal Hoagy Carmichael in do leta 1960, ko je Ray Charles posnel verjetno najbolj znano izvedbo, je bila upoštevana predvsem v jazzovskih krogih. Charlesov album Genius Hits The Road je s svojimi orkestracijami tudi sicer korenito spremenil podobo o tem, kaj naj bi bil ritem in blues in glasba nasploh. Na albumu namreč najdete zvrstno zelo raznolike pesmi o ameriških zveznih državah. Usmeritev Georgie je Charles dve leti zatem utrdil s ploščo Modern Sounds In Country And Western s svojo izvedbo I Can’t Stop Loving You Dona Gibsona – tokrat se je v podobni orkestrirani maniri lotil sodobnega countryja, točneje nashvillskega zvoka konca petdesetih/začetka šestdesetih, ki je, vsaj do pojava Beatlov v ZDA leta 1964, uspešno združeval country in pop pod budnimi producentskimi očmi Cheta Atkinsa in Owena Bradleya. Na polovici šestdesetih se mu je kot alternativa pridružil t. i. bakerfieldski zvok z Buckom Owensom na čelu, ki ga je Ray Charles pregnetel po svoje v nekaterih drugih uspešnicah, denimo priredbi Owensove Crying Time leta 1966. Country glasba je svoj pravi preporod pravzaprav doživela šele konec šestdesetih s pojavom nekaterih oseb, ki so bile pozneje del t. i. »izobčenskega« gibanja, a to je že druga zgodba. Ko smo že pri Georgii – precej drugačno, zelo izvirno različico je leta 1969 na albumu Explores Guitar Country objavil kitarist Jerry Reed
Z UNICEFA 1999 je tudi izvedba Bernsteinove Marie iz musicala West Side Story. Oto Pestner je svojo studijsko različico obelodanil leta 1984 na plošči Najlepše filmske pjesme, ki je z naslovom Weltfilm Hits izšla tudi v tujini. V filmski različici te legendarne glasbene predstave (1961) naj bi sprva igral glavno vlogo Elvis Presley, a je na koncu poleg Natalie Wood zaigral Richard Beymer.
Violine v mojem srcu je ena najlepših skladb Jožeta Privška, pred vami pa je koncertna različica Ota Pestnerja iz leta 2000. Eno leto pozneje je v studiu 14 nastopil s Peter Ugrin Bandom in med drugim zapel tudi bržkone najboljšo pesem (lahko jo uvrstimo med šansone) Adija Smolarja Daleč je za naju pomlad s takrat še sveže plošče Postmillenium. Tudi zadnja pesem na plošči Verjemi v ljubezen, ki jo poznamo z naslovoma Con te partiro in Time To Say Goodbye, je bila v izvedbi Ota Pestnerja najprej objavljena na albumu Postmillenium, vendar v duetu z opernim pevcem Janezom Lotričem. Tokrat je prvič pred vami čisto solistična izvedba. Pesem je verjetno najbolj znana v izvedbi Sarah Brightman in Andrea Bocellija, vendar je doživela številne in zelo različne izvedbe.
Če bi morali plošči Verjemi v ljubezen iskati tematske vzporednice, bi jih po izredno širokem izboru gradiva med drugim našli na ploščah Andyja Williamsa, ki je v šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih na albumih združeval vse vrste popevk, countryjevskih in jazzovskih standardov ter pesmi t. i. »singerjev-songwriterjev«, ki jih pri nas še vedno neposrečeno imenujemo kantavtorji.
Ljubezni na tematski plošči Ota Pestnerja zaželimo srečno pot med poslušalce, mi sladokusci pa željno pričakujemo nadaljevanje niza plošč z redkimi posnetki. Oto Pestner je namreč edini (morda samo z izjemo Tomaža Domicelja, ki je pred leti nekaj takih svojih redkosti dodal na ponatise studijskih albumov, ni pa se lotil prav načrtne serije), ki se je tovrstnih podvigov lotil načrtno, temeljito in predvsem pogumno, kar za dandanašnji slovenski kulturni prostor ni majhen dosežek.
MATEJ KRAJNC
